Presisov slovar je narejen iz slovarja, ki ga uporablja strojni prevajalnik Presis. Najbolj zastopani sta slovenščina in angleščina, precej pa tudi nemščina. Albanščina je testno prisotna le pri majhnem številu gesel.
Presis uporablja še manjši pomožni slovar, ki tukaj ni vključen.
Sodelavci Medicinske fakultete v Ljubljani in drugi
Področje:
medicina
Jeziki:
slovenščina
Velikost:
20000 do 50000
Opis:
Navodilo za uporabo: Številna gesla vsebujejo podgesla z razlagami (Razložene stalne zveze). Tako npr. je treba izraze amiloidni prekurzorski protein, betalaktamski antibiotik ali sprednja golenska arterija poiskati pod gesli protein, antibiotik ali arterija. Podgesla v množinski obliki, npr. zaviralci angiokinaz, kanabinoidni receptorji, biološka zdravila ali humani virusi, je treba poiskati pod gesli zaviralec, receptor, zdravilo ali virus. Nekatera gesla so v množinski obliki in jih je treba poiskati kot taka, npr. adneksi, akri, kapljice, obtočila, prebavila, vsiljenke. Nerazložene stalne zveze (Stalne zveze) kažejo na geselsko iztočnico, pri kateri so razložene. Proste zveze so brez razlag, vendar so pod ustreznimi iztočnicami razloženi termini, ki prosto zvezo sestavljajo. Znak ~ nadomešča geselsko iztočnico. Znak → kaže na geslo ali podgeslo, pri katerem je razlaga izraza. Sopomenke (sin.) so lahko zastarele ali žargonske, zato jih je treba preverjati pod ustrezno iztočnico. Za sklanjanje kratic naj uporabniki slovarja sledijo navodilom Slovenskega pravopisa. Slovar vsebuje mednarodna nezaščitena imena zdravilnih učinkovin, ne pa zaščitenih imen zdravil. Poudarek je na imenih zdravilnih učinkovin zdravil, ki so registrirana za uporabo v Sloveniji. Imena encimov so zapisana v skladu s priporočili Terminološke komisije Slovenskega biokemijskega društva (2012) in se razlikujejo od zapisov imen encimov v I.− IV. izdaji Slovenskega medicinskega slovarja. Slovar vsebuje 46229 gesel z razlagami in 37169 podgesel z razlagami (razloženih stalnih zvez). Za uporabnika, ki ga zanima samo Slovenski medicinski slovar, priporočamo nastavitev na Išči po mojih priljubljenih slovarjih.
Vpis iskanega gesla odpre iztočnico, klik na iztočnico odpre geselski članek.
Terminološka komisija Slovenskega biokemijskega društva
Odsek za inteligentne sisteme, Institut Jožef Stefan in društvo ACM Slovenija
Področje:
informatika, računalništvo
Jeziki:
angleščina > slovenščina
Velikost:
10000 do 20000
Opis:
Računalniški slovarček je odprt dvosmerni slovensko-angleški/angleško-slovenski slovar računalniških izrazov, kjer lahko uporabniki sami dodajajo nova gesla. Osnovna stran slovarja je dostopna na naslovu http://dis-slovarcek.ijs.si.
Center za jezikovne vire in tehnologije, Univerza v Ljubljani
Slovar krajšav, ki je na voljo na portalu Termania, je bil izdelan samodejno. Prva faza je vključevala filtracijo 60-milijonskega korpusa besedil iz dnevnika Delo. Z algoritmom za samodejno prepoznavanje krajšav in krajšavnih razvezav so bili izluščeni kandidati za slovarsko gradivo, slednji so bili v nadaljevanju ročno pregledani. Relevantni kandidati so bili samodejno vneseni v slovarsko masko Termanie. Sledilo je urejanje, ki je tudi potekalo samodejno. Prav tako samodejno so bile lematizirane razvezave krajšav. V zadnji fazi so bili samodejno dodani še jezikovni kvalifikatorji.
Pred vami je prvi slovar izolskega slenga. Gre za redek primer slovarja slenga v Sloveniji in prvi primer tovrstnega slovarja na obali, v katerem so zbrane besede in besedne zveze, ki jih uporablja mladina v Izoli. Poleg zbira gesel in razlag ponuja tudi manjši vpogled v načine govora, mnenja, miselnost in interese mladih v Izoli ter na nek način razkrije kulturno in družbeno življenje v mestu in izven njega.
Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) je osnovni splošni slovar slovenskega jezika. Vsebuje 93.152 geselskih člankov in 30.347 podgesel. Nastajal je med letoma 1945 in 1991.
Projekt "Terminološki slovar vzgoje in izobraževanja", 2008-2009, Agencija za raziskovanje RS
Področje:
izobraževanje, vzgoja
Jeziki:
slovenščina > angleščina, nemščina
Velikost:
500 do 1000
Opis:
Slovar je nastal v okviru projekta "Terminološki slovar vzgoje in izobraževanja", ki ga je v letih 2008-2009 izvajala Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani (vodja projekta: dr. Janez Vogrinc). Geslovnik je nastal na podlagi luščenja terminoloških kandidatov iz korpusa tekstovnih virov s področja vzgoje in izobraževanja EduKorp: http://edukorp.amebis.si/, ki je bil sestavljen v okviru istega projekta.
Amebisov slovar rim je narejen iz slovarja izgovarjav, ki ga uporablja sintetizator govora eBralec. Besede so razvrščene v skupine po rimah, in sicer v okoli 60.000 skupin. Besede z moško rimo imajo dodane še bogate rime. Besede, ki imajo več kot dva zaporedna nenaglašena zloga, so izločene.
V spletnem slovarju slovenskega znakovnega jezika se pisne informacije posredujejo v obliki video posnetka. Pisne informacije (meta podatki) skupaj z video posnetkom tvorijo enote, ki so logično razdeljene v tematske sklope. Za hitrejše iskanje je vključen napredni iskalnik, ki omogoča iskanje po besedah ali besednih zvezah.
Slovensko-nemški slovar I–II (1894–1895) Maksa Pleteršnika (1840–1923) je klasično delo slovenskega slovaropisja, ki je bilo zaradi količine zajetega besedja (102.522 iztočnic) in kvalitete njegove predstavitve že ob izidu deležno izjemne pozornosti in laskavih ocen v domačih in tujih strokovnih krogih. Tudi po izidu Slovarja slovenskega knjižnega jezika je po številu iztočnic še vedno naš najobsežnejši slovar in edini tezavrus slovenskega jezika, saj ob knjižnem in narečnem besedišču 19. stoletja zajema tudi pomembnejši del besedja od Trubarja dalje. Trajno vrednost ima slovar zaradi sistemsko tonemsko zaznamovanega besedja in navedbe avtorskih in zemljepisnih virov. Zato je slovar tudi danes temeljni vir za leksikalne, oblikotvorne, sinonimne, frazeološke, akcentološke, terminološke, etimološke, dialektološke, slovaropisne ... raziskave slovenskega jezika in nepogrešljiv vsakomur, ki ga slovenščina zanima profesionalno ali ljubiteljsko.
Urednica knjižne in elektronske različice Pleteršnikovega slovarja, ki sta izšli v letu 2006 (http://isjfr.zrc-sazu.si/sl/publikacije/slovenskonemski-slovar-18941895#v) in sta vsebinsko enaki tej, je bila Metka Furlan.
Islovar je terminološki slovar informatike, razlagalni in informativni slovar, ki strokovno izrazje pomensko in jezikovno opisuje, vrednoti in kateremu so dodani angleški ustrezniki, navadno kot ameriška različica.
Slovar zajema informacijsko izrazje, to je temeljno izrazje informatike, informacijske tehnologije in telekomunikacij, pa tudi posebnih področij, kot so podatkovne baze, uporabniški vmesniki, poslovna informatika, objektna tehnologija, umetno zaznavanje in sociološki vidiki. Besed splošnega pomena Islovar ne vsebuje.
Glosar vsebuje izraze, povezane z osnovno opremo jahača in konja ter petimi disciplinami : dresurno jahanje, preskakovanje ovir, vožnja vpreg, kasaške dirke in terensko jahanje. Uporabnikom glosarja, ki imajo predhodno znanje s področja konjeništva bo v pomoč pri iskanju ustreznic v tujem jeziku, tistim, ki tega znanja nimajo, pa je namenjena tudi kratka razlaga vsakega gesla.
V sklopu izdelave strojnega prevajalnika Presis je bila izdelana taksonomsko urejena baza imen rastlin, živali, gliv in drugih živih bitij. Zbranih je bilo več kot 13.500 gesel, vsa imajo latinsko ime, velika večina jih ima tudi slovensko ime, večina jih ima še angleško ime, manjši del pa tudi nemško.
Spodnje opredelitve pojmov so zgolj orientacija, minimalni začetek. Navedeni so v glavnem tisti, s katerimi opisujemo filozofska stališča, smeri, nazore in šole ali pa spadajo v železni repertoar filozofske govorice (absolut, substanca, bistvo, bit, subjekt, objekt …). Pogosto jih uporabljamo tudi v vsakdanji govorici ali v matematiki, naravoslovju, družboslovju in humanistiki (objektivno – subjektivno; relativno – absolutno; determinirano – neterminirano …).
Center za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani
Področje:
splošno
Jeziki:
slovenščina
Velikost:
20000 do 50000
Opis:
Kolokacije so tipične sopojavitve besed in so pomemben del jezika; ker prinašajo podatek o tipičnosti, so slovarji kolokacij uporabni zlasti kot pomoč pri jezikovni produkciji, tudi na ravni usvajanja jezika. Kolokacijski slovar sodobne slovenščine, ki vsebuje 35.989 iztočnic in 7.338.801 kolokacij in je prvi takšen slovar pri nas, predstavlja prvi korak k zapolnjevanju manka na področju jezikovnih virov za slovenščino, namenjenih jezikovni produkciji.
Glavni prepoznavni elementi slovarja so stopenjski prikaz gesel, predstavitev kolokacijskih podatkov v širšem besedilnem kontekstu ter različne možnosti filtriranja in razvrščanja bogatih kolokacijskih podatkov. Slovar od podobnih slovarjev za druge jezike loči tudi način podajanja gesel, saj se vmesnik v jedrnem delu posveča kolokacijam, medtem ko so ostali tipi informacij (pomeni, skladenjske strukture ipd.) podani kot filtri.
Slovar nastaja z naprednimi računalniškimi metodami za prepoznavo kolokacij, ki smo jih za slovenščino že preizkusili, prav tako pa jih redno izboljšujemo in nadgrajujemo. Avtomatska priprava podatkov je tako s časovnega kot s finančnega vidika manj potratna kot ročno delo, obenem pa omogoča hitro posodabljanje in nadgrajevanje slovarja kot dinamičnega podatkovnega vira.
Kolokacijski slovar sodobne slovenščine sodi med odzivne slovarje (prvi pri nas je bil Slovar sopomenk sodobne slovenščine), ki sledijo konceptu, da se jezikovni skupnosti takoj po izdelavi slovarske baze omogoči dostop do večje količine relevantnih, a še neprečiščenih jezikovnih podatkov. Prednost odzivnih slovarjev je v tem, da se podatki v geslih lahko hitro posodobijo tako glede na napredek v njihovi izdelavi kot na spremembe v jezikovni realnosti.
Za Kolokacijski slovar sodobne slovenščine je značilno, da so stopnje njegovega razvoja vnaprej določene in jasno vizualizirane znotraj vmesnika. Informacijo o stopnji gesla vsebuje ikona piramide (glej sliko na desni). Stopnje razvoja so naslednje:
1. stopnja: podatki so avtomatsko izluščeni, a še neprečiščeni. 2. stopnja: odstranjene so skladenjske strukture z veliko šuma ter kolokatorji, ki se v večini primerov pojavljajo v neustreznih kolokacijah. 3. stopnja: odstranjene so kolokacije, ki ob ročnem pregledu niso bile potrjene kot ustrezne. 4. stopnja: kolokacije in pripadajoči zgledi so razporejeni po pomenih. 5. stopnja: geslo je dokončno pregledano.
Piramida in časovni žig, skupaj z arhiviranjem vseh različic slovarske baze, zagotavljajo sledljivost sprememb v slovarskih geslih.
Čeprav avtomatsko pridobivanje in razvrščanje podatkov nikoli ni povsem natančno, so rezultati že pred jezikoslovnim posegom za uporabnika slovarja koristni. O tem pričajo prakse tujih slovarjev in orodij (npr. Merriam-Webster, digitalni slovar nemškega jezika DWDS), ki v svojih geslih ponujajo tudi avtomatsko pridobljene podatke. Primer uspešne izdelave avtomatsko generiranega jezikovnega vira pri nas je Slovar sopomenk sodobne slovenščine. Učinkovitost metode avtomatskega pridobivanja kolokacij je potrdila tudi jezikoslovna evalvacija podatkov, v kateri so bile avtomatsko pridobljene kolokacije v najpogostejših desetih skladenjskih strukturah vzorca 333 iztočnic ocenjene kot ustrezne ali neustrezne (glej tabelo na desni).
Ključno pri razumevanju kolokacij in njihovi rabi je upoštevanje besedilnega konteksta, zato so vse kolokacije v slovarju ponazorjene z zgledi rabe iz realnih besedil. Zgledi so v slovar uvoženi s strojnimi metodami, ki omogočajo avtomatsko prepoznavo dobrih (slovarskih) zgledov. Poleg tega je pri vseh kolokacijah na voljo tudi povezava v korpus Gigafida, ki omogoča nadaljnje raziskovanje sodobne jezikovne rabe.
Kolokacijski slovar sodobne slovenščine je del prizadevanj, da bi se za slovenski jezik zagotovila jezikovna infrastruktura, primerljiva tisti, ki nastaja za večje jezike. Verjamemo, da mora priprava jezikovnih virov metodološko slediti duhu časa, da morajo biti podatki, ki so pripravljeni z javnim financiranjem, prosto na voljo za razvoj jezikovnih tehnologij in da je treba razvoj utemeljiti na realnih potrebah uporabnikov v sodobnem času, v digitalni dobi. Posebna pozornost pri pripravi slovarja je zato namenjena vzpostavljanju skupnosti, ki slovar ne le uporablja, ampak ga tudi razvija.
Pričujoči slovarček se nanaša na besede/izraze, ki so se v Mariboru uporabljale v 60-tih prejšnjega stoletja. Ker jih današnja mariborska mladina ne razume več, smo jih zapisali, da ne utonejo v pozabo, in iz sentimentalnih razlogov, saj smo tako včasih res govorili. Dandanes se največ še uporabljajo izrazi, ki se nanašajo na tehniko in obrt. Morda je zanimivo to, da se je v posameznih četrtih govorilo nekoliko drugače. Slovarček temelji na mariborščini z levega dela Drave, Maribor – Center.
Termin STAREJŠE smo uporabili radi tega, ker je obstajala še starejša, recimo ji stara, ki je tudi mi nismo povsem razumeli.
Upsilada (skovanka ruskega pisatelja Vladimirja Nabokova, ki pomeni užitek pri branju)
Vesna Mikolič, Maja Smotlak, Klara Šumenjak, Jana Volk, Mojca Kompara, Martina Rodela, Elena Šverko, Jernej Vičič
Vesna Mikolič, Maja Smotlak, Klara Šumenjak, Jana Volk, Mojca Kompara, Martina Rodela, Elena Šverko, Jernej Vičič
Področje:
turizem
Jeziki:
slovenščina > angleščina
Velikost:
1000 do 2000
Opis:
Slovar je nastal v okviru aplikativnega raziskovalnega projekta Turistični terminološki slovar pri UP ZRS, financer ARRS, projektni partner STO, trajanje: 2008 – 2011, nosilka dr. Vesna Mikolič.
The CUSHA Dictionary is a multilingual dictionary that includes English as the main language. The dictionary article consists of the definition and the example of language usage taken from Shakespeare’s plays The Tempest and Midsummer Night’s Dream, both in English and is followed by translations in 13 different languages. The 13 languages included into the dictionary article are mother tongues of the participants. The dictionary mask used for compiling dictionary articles was adapted by the Termania IT technologists and to the dictionary articles were added audio and photographic materials. The audio materials are added to some definitions, examples and translations, the photographic materials are added just for some definitions. The Shakespeare’s Terminological Dictionary (CUSHA Dictionary) is compiled in the freely available Termania platform by students from the Friedrich-Wöhler Gymnasium in Singen and the English School of Göteborg. Both groups of students worked jointly on the project within the exchange weeks in Singen, Stratford-upon-Avon and Göteborg and compiled 174 dictionary articles.
Projekt "Sporazumevanje v slovenskem jeziku", 2008-2013, Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport
Projekt "Sporazumevanje v slovenskem jeziku", 2008-2013, Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport
Področje:
splošno
Jeziki:
slovenščina
Velikost:
nad 100000
Opis:
Leksikon besednih oblik Sloleks je nastal v okviru projekta "Sporazumevanje v slovenskem jeziku", ki ga v letih 2008-2013 izvaja konzorcij partnerjev: Amebis, d.o.o., Kamnik, Trojina, zavod za uporabno slovenistiko, Univerza v Ljubljani, Institut Jožef Stefan in Znanstvenoraziskovalni center SAZU. Vsebuje oblikoslovne podatke o 100.000 slovenskih besedah. Spisek vključenih besed je bil sestavljen na podlagi frekvenčne liste iz referenčnega korpusa slovenskega jezika FidaPLUS (www.fidaplus.net), celotni leksikon pa je dostopen tudi na spletnih straneh projekta kot besedilo v formatu XML: http://www.slovenscina.eu/Vsebine/Sl/Kazalniki/K12.aspx.
Amebisov slovar sopomenk je narejen iz slovarja, ki ga uporablja strojni prevajalnik Presis. Najbolj zastopani sta slovenščina in angleščina, precej pa tudi nemščina. Albanščina je testno prisotna le pri majhnem številu gesel.
Različni pomeni so pri naštevanju ločeni s podpičji.
Terminološka komisija Slovenskega mikrobiološkega društva (TK SMD)
Slovar družboslovne informatike je rezultat 18-letnega delovanja pri razvoju e-izobraževanja in pri na različnih področjih družbenih ved v elektronskem okolju. Namenjen je predvsem sporazumevanju na področju družboslovne informatike ter pisanju in prevajanju strokovnih in poljudnih besedil s področja družboslovne informatike. Upošteva terminologijo, ki se je že uveljavila in predloge za nadomeščanje popačenih ali žargonskih izrazov ter zasilnih prevodov iz angleščine. Ker je področje družboslovne informatike široko, zajema izrazje iz različnih disciplin, npr. iz sociologije, pedagogike, psihologije, elektrotehnike ter računalništva in informatike.
Slovar vsebuje opis pomena izrazov in delno tudi slovenske in angleške sopomenke. Nekateri pojmi imajo več razlag, ki so oštevilčene in zapisane v vrsticah.
Členki kot najmanjše ubeseditve celih govornih dogodkov so zelo koristne in hkrati pomenljive besedice, ki delajo jezik gospodaren in prožen hkrati, in tako sporočilno kot razpoloženjsko bogatijo besedila. So besedilna besedna vrsta, ker lahko v vsakem konkretnem besedilu ustrezno sporočilno in razpoloženjsko dopolnjujejo ali poudarjajo posamezne besede ali cele povedi. Kot enobesedna sporočila, kratka in zato učinkovita, jih v svojem jeziku zelo pogosto uporabljamo, največkrat spontano, vendar smiselno in pomenljivo. Zdaj pa se nam ponuja možnost, da si svojo praktično rabo členkov še uzavestimo in dopolnimo: slovar predstavlja in opisuje možne rabe členkov – tiste znane, manj znane in še neznane.
Slovar je v knjižni obliki izšel leta 2014.
Razvezani jezik je spletni slovar žive slovenščine, v katerega je v desetih letih prek 1700 anonimnih piscev brez napotkov in cenzure prispevalo 5800 gesel in člankov.
mag. Krešimir Bakič, prof. dr. Ferdinand Gubina, prof. dr. Anton Ogorelec, mag. Marko Senčar, Jože Unk, prof. dr. Jože Voršič, prof. dr. Rajko Pirnat (pravo) in prof. dr. Ivan Ribnikar (ekonomija)
Slovar strokovnih izrazov za trg z električno energijo
Avtor:
mag. Krešimir Bakič, prof. dr. Ferdinand Gubina, prof. dr. Anton Ogorelec, mag. Marko Senčar, Jože Unk, prof. dr. Jože Voršič, prof. dr. Rajko Pirnat (pravo) in prof. dr. Ivan Ribnikar (ekonomija)
Enojezični razlagalni terminološki slovar za področje bibliotekarstva, informacijskih znanosti, knjigarstva in nekaterih drugih področij, če posegajo v bibliotekarsko stroko (tiskarstvo, založništvo, računalništvo, dokumentalistika, informatika ipd.). Pripravila ga je Bibliotekarska terminološka komisija v letih 1987 – 2009.
Nemško-slovenski avtomobilistični slovar je rezultat 35-letnega prevajanja v avtomobilski stroki. Namenjen je vsem, ki berejo, pišejo in prevajajo strokovna besedila s področja avtomobilizma. Upošteva terminologijo, ki jo oblikujejo in uporabljajo veliki avtomobilski proizvajalci. Ker razvoj avtomobilske tehnike vključuje vedno več elementov s področij, ki niso stroga domena strojništva, vsebuje ta slovar tudi nekatere izraze iz elektrotehnike, kemije, računalništva in informatike.
Slovar je delno razlagalen. Nemški termini, ki nimajo ustreznega slovenskega izraza, so razloženi opisno. V nekaterih oklepajih predvsem slovenskih prevodov so pojasnila pri terminih, ki imajo določen pomen samo, kadar se uporabljajo specifično krajevno (delavnica, tip vozila) ali v povezavi z drugimi termini (Antriebswelle = pogonska gred; Mittelwelle = srednji radijski valovi), v drugih oklepajih, ki so oblikovno ločeni, pa so nekateri izrazi zaradi jasnosti razloženi ob samem geslu. Soznačnice so ločene z vejicami. Kadar ima osnovno geslo različne ali celo nasprotujoče si pomene, so prevodi ločeni s podpičjem.
Slovenski pravopis 2001 predstavlja izrazno stran knjižne slovenščine, tj. pisno in glasovno-naglasno problematiko, ter oblikoslovje in stilistiko z normativnega vidika. Vsebuje 92.615 geselskih člankov in prek 40.000 podgesel slovenskega občno- in lastnoimenskega besedja. Delo je v knjižni obliki izšlo leta 2001 in je bilo večkrat ponatisnjeno. Ta izdaja je razen v redakcijskih popravkih enaka knjižnim izdajam in elektronskima ( http://isjfr.zrc-sazu.si/sl/publikacije/slovenski-pravopis-tretji-natis#v), na plošči CD ROM in na spletu (http://bos.zrc-sazu.si/sp2001.html).
Danijela Birko, Bojan Dintinjana, Dunja Fabjan, Andreja Gomboc, Vid Iršič, Jure Japelj, Sonja Jejčič, Angela Kochoska, Drejc Kopač, Janez Kos, Uroš Kostić, Gal Matijevič, Herman Mikuž, Pavla Razinger, Gregor Traven, Tomaž Zwitter, Maruška Žerjal
Danijela Birko, Bojan Dintinjana, Dunja Fabjan, Andreja Gomboc, Vid Iršič, Jure Japelj, Sonja Jejčič, Angela Kochoska, Drejc Kopač, Janez Kos, Uroš Kostić, Gal Matijevič, Herman Mikuž, Pavla Razinger, Gregor Traven, Tomaž Zwitter, Maruška Žerjal
Področje:
astronomija, fizika, optika
Jeziki:
angleščina > slovenščina
Velikost:
1000 do 2000
Opis:
Angleško-slovenski astronomski slovar prinaša prevode strokovnih izrazov s področij astronomije, astrofizike, kozmologije in deloma optike.
Angleško-slovenski glosar fotografske terminologije zajema osnovno terminologijo s področja analogne in digitalne fotografije. Namenjen je vsem, ki se ukvarjajo z besedili s področja fotografije.
Tehniški metalurški slovar je trojezičen (slovensko-angleško-nemški). Slovar pokriva področja metalurgije, tehniških materialov, tehnike površin, analiznih metod, strojništva, kemije, elektrotehnike, ekologije, standardizacije, predpisov, ekonomike in uporabe računalništva pri tehnoloških postopih. Za usklajevanje izrazov je avtor uporabil strokovne knjige, učbenike, standarde ter najnovejše angleške in nemške tehniške slovarje. Je plod več kot 40 letnega dela avtorja. Zametki slovarja segajo v leto 1976, ko je avtor objavil prve prevode metalurških izrazov v angleškem jeziku v Rudarsko-metalurškem zborniku. Leta 1995 je izšla prva izdaja Tehniškega metalurškega slovarja in leta 2007 še dopolnilni zvezek k obstoječemu slovarju. Nova, dopolnjena izdaja je izšla leta 2008 v elektronski obliki na CD-ju.
Farmacevtski terminološki slovar je nastajal v času družbene in gospodarske krize, ki nam grozi, da bo izničila velik del naših dosedanjih dosežkov. Zanimivo je, da kljub temu ob njegovem ustvarjanju ni nihče pomislil, da je to nekaj, česar ne bi potrebovali, da je to celo nekaj, kar je primernejše za drug, bogatejši čas. Vrsta sodelavcev je žrtvovala svoj čas in znanje za to, da je slovar rojen. Morda se prav skrb za lastni jezik bolje in lažje uveljavlja v časih, ki niso tako zelo naklonjeni razvoju življenjskega standarda; več časa in energije posvečamo razmišljanju o vzrokih, posledicah in tudi o tem kako naprej.
Nimajo vsi narodi farmacevtskega slovarja, verjetno ga niti ne potrebujejo. V Sloveniji pa je prav farmacevtska stroka s farmacevtiko kot gospodarsko panogo eden od najpomembnejših motorjev gospodarskega razvoja in Slovenci smo po proizvodnji zdravil na prebivalca v samem svetovnem vrhu.
Trudimo se, da bi slovenska farmacevtika ostala na visokem nivoju in se še naprej razvijala v naše skupno dobro. Zato je prav in potrebno, da se ta gospodarska moč izrazi tudi v strokovni literaturi, za katero velja, da ji je slovar eden od temeljev.
Za nove čase in nove smeri seveda potrebujemo dobre oprijeme in vrednote, ki olajšajo našo bodočo pot. Prepričan sem, da nam jih daje tudi Farmacevtski terminološki slovar. Želimo mu, da bo našel širok krog uporabnikov in postal čvrsta opora pri izražanju na področju farmacije.
Tone Strnad, Medis
Vojaški slovar študentov obramboslovja je nastal pri predmetu Slovenski jezik in slovensko vojaško izrazoslovje (2012/13 in 2013/14) na Fakulteti za družbene vede. Pripravili so ga študenti drugega letnika pod mentorstvom dr. Nataše Logar in dr. Erika Kopača. Izhodišče za izbor terminov sta bili Vojaška doktrina (2006) in Doktrina vojaške logistike (2008).
Gledališki terminološki slovar je v knjižni obliki izšel leta 2007. Za spletno izdajo sta Mojca Žagar Karer in Marjeta Humar pregledali besedilo in popravili napake. Knjižna izdaja slovarja je ob slovenskih razlagah vsebovala angleške in francoske ustreznike. Za spletno izdajo so bili nanovo dodani italijanski in nemški ustrezniki. To delo je v okviru projekta financirala Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani. Nemške ustreznike je prispeval Miha Grum, samostojni strokovni delavec Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani, italijanske pa magistra gledaliških ved Dajana Kočevar.
Angleško-slovenski slovar strojništva zajema osnovno terminologijo z različnih področij strojništva. Gesla so opremljena s kazalkami za besedne vrste, števnost in področje uporabe. Nekaterim geslom je dodana opomba z razlago termina. Slovar je rezultat večletnega poučevanja angleške strojniške terminologije na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Prednost spletne različice slovarja je, da gesla lahko iščemo tudi po slovenskih terminih.
Tatjana Plevnik, Andrej Žižmond, Saša Ambrožič Deleja, Tanja Taštanoska, Barbara Kresal Sterniša, Borut Dobnikar in sodelavci
Slovensko-angleški pojmovnik s področja vzgoje in izobraževanja
Avtor:
Tatjana Plevnik, Andrej Žižmond, Saša Ambrožič Deleja, Tanja Taštanoska, Barbara Kresal Sterniša, Borut Dobnikar in sodelavci
Področje:
izobraževanje, vzgoja
Jeziki:
slovenščina > angleščina
Velikost:
1000 do 2000
Opis:
Terminološka zbirka angleških ustreznic slovenskih pojmov na področju izobraževanja in usposabljanja. Zbirka je nastala z namenom poenotiti uporabo angleških pojmov pri opisovanju slovenskega izobraževalnega sistema v neslovenskem okolju in preprečiti morebitne zadrege zaradi neustreznih angleških terminov.
Ukrajinsko-slovenski slovar in njegova obrnjena slovensko-ukrajinska verzija, ki ju je sestavil Vladimir Dumka, obsegata 24.352 ukrajinskih in 22.515 slovenskih iztočnic. Slovarja sta bila potrebna jezikovne in slovaropisne redakcije. Redakcijo ukrajinskih slovarskih iztočnic je opravila ukrajinska kolegica doc. dr. Ljudmila Danilenko iz Inštituta za jezikoslovje O. O. Potebnje Nacionalne akademije znanosti Ukrajine, redakcijo slovenskih prevedkov in sploh slovenskega besedja pa dr. Silvo Torkar iz Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Slovar je z vidika ustreznosti prevedkov pregledala še stalna sodna tolmačka Natalija Glažar Berčič.
Ob izidu Čebelarskega terminološkega slovarja se vodja projekta lepo zahvaljuje obema ustanovama, ki sta ga sprejeli pod svojo streho, Čebelarski zvezi Slovenije in Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Najlepša hvala tajniku Čebelarske zveze Slovenije Antonu Tomcu, predsednikom v času njegovega nastajanja Lojzetu Peterletu, Francu Čebulju in Boštjanu Noču. Posebna zahvala velja članom Komisije za izdelavo čebelarskega slovarja: Janezu Gregoriju iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije, razgledanemu čebelarskemu strokovnjaku, Francu Grajzarju, vestnemu sodelavcu čebelarskih organizacij in Slovenskega čebelarja, Janezu Miheliču, njegovemu dolgoletnemu uredniku in do nedavna zaposlenemu na Čebelarski zvezi Slovenije, dr. Viktorju Majdiču, jezikoslovcu z izbrušenim občutkom za jezikovni stil, Janezu Hočevarju s Slovenskega inštituta za standardizacijo, čebelarju z znanjem angleškega in nemškega jezika, Simonu Atelšku, čebelarju iz mlajših vrst, in Marjanu Debelaku. Hvala tudi germanistki Bernardi Starman in njenim svetovalcem. Lepa zahvala velja tudi recenzentom doc. dr. Janku Božiču, izr. prof. dr. Alešu Gregorcu in izr. prof. dr. Majdi Merše, vsem sodelavcem iz Sekcije za terminološke slovarje Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, še posebej vodji prof. Marjeti Humar, spec. leks., prejšnji predstojnici prof. dr. Varji Cvetko Orešnik in sedanjemu predstojniku izr. prof. dr. Marku Snoju, Založbi ZRC in Agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Prav lepa hvala za podporo, sodelovanje in pomoč vsem, ki ste kakor koli pripomogli, da je Slovar zagledal beli dan.
Slovar smo zasnovali v okviru raziskovalnega projekta Slovenski eksonimi: metodologija, standardizacija, GIS. V strokovni literaturi in jezikovni praksi sta definiciji pojmov eksonim in podomačeno tuje zemljepisno ime na ravni sopomenke oziroma blizupomenke. Leta 2000 je bila za eksonim sprejeta naslednja mednarodno veljavna definicija:
»Eksonim je zemljepisno ime v določenem jeziku za geografski pojav zunaj območja, kjer ima ta jezik status uradnega jezika, in se razlikuje od imena v uradnem jeziku ali uradnih jezikih območja, kjer je ta objekt oziroma pojav zastopan. Primeri: Warsaw je angleški eksonim za Warszawa, Londres francoski za London, Mailand nemški za Milano. Uradno latiniziran endonim Moskva za Mockвa ni eksonim, kot tudi ne pinjinski zapis Beijing, medtem ko je eksonim ime Peking. Združeni narodi priporočajo minimalizirati rabo eksonimov v mednarodni komunikaciji.«
V slovar je vključenih 5044 najpogosteje rabljenih eksonimov oziroma podomačenih tujih zemljepisnih imen, ki smo jih izbrali izmed več kot 50.000 evidentiranih različnih oblik tovrstnih zemljepisnih imen. Vsak eksonim opredeljuje kar 34 rubrik, razvrščenih v sedem pojmovnih skupin. Poleg temeljnih značilnosti slovenskih eksonimov (slovarska iztočnica v imenovalniku in rodilniku, pridevniška oblika, njihovo originalno ali izvirno ime, jezik izvirnega imena) so zanje navedeni tudi njihovi prevodi oziroma imenske oblike v večini glavnih svetovnih jezikov (angleščina, francoščina, nemščina, španščina in ruščina) ter v jezikih sosednjih držav (italijanščina, hrvaščina in madžarščina), temeljni geografski podatki (pomenski tip, lega glede na celino oziroma ocean ter državo oziroma morje in zemljepisne koordinate), drugi atributi (vrsta podomačenja, status njihove standardizacije, priporočljivost rabe in morebitno alternativno ime), navedba vira oziroma oblika zapisa imenske oblike v devetih najbolj referenčnih slovenskih atlasih (Cigaletov Atlant (1869–1877), Orožnov šolski atlas (1902), De Agostinijev šolski atlas (1941), Medvedov Veliki atlas sveta (1972), Veliki družinski atlas sveta (1992, 1996), Atlas 2000 (1997), Monde Neuf (2003), Šolski atlas Mladinske knjige (2005), Veliki atlas sveta (2005) in drugih virih, v rubriki razno pa je za večino eksonimov podana razlaga o njihovem izvoru oziroma pomenu, na koncu pa so kot opombe nanizane še razne z njimi povezane zanimivosti.
Slovar, iz katerega je mogoče črpati informacije o stanju rabe slovenskih eksonimov in njihovih poglavitnih tujejezičnih ustreznic, je zasnovan kot prispevek k nadaljnjemu poenotenju rabe slovenskih eksonimov. Za zdaj je njihova raba neenotna, čeprav smo z analizo zbranega gradiva ugotovili, da se razlike sčasoma vendarle zmanjšujejo. Poenotenje v javni, strokovni in znanstveni rabi bo omogočilo povsem nedvoumno identifikacijo poimenovanih pojavov in objektov. Z etimološkimi razlagami vključenih eksonimov smo pripravili gradivo za njihovo dokončno standardizacijo, z njihovim sistematičnim beleženjem pa poskrbeli, da ta pomemben segment slovenskega jezika ne bo utonil v pozabo. S tem ne prispevamo le k ohranjanju jezikovne dediščine kot pomembnega segmenta naše kulturne dediščine, ampak tudi k ohranjanju nacionalne identitete. Zajeti eksonimi bogatijo tudi mednarodno zakladnico tovrstnih imen in so nedvomno pomembna sestavina svetovne jezikovne dediščine.
Zaradi velike količine podatkov je razumljivo, da se v pričujočem gradivu pojavljajo napake ali kakšne druge pomanjkljivosti. Avtorji skrbnega opazovalca, ki bi jih opazil, naprošamo, da nas o njih obvesti, tako da jih bomo lahko odpravili in s tem kakovost slovarja dvignili na višjo raven. Pripombe pošljite na elektronski naslov: drago.kladnik@zrc-sazu.si.
Oddelek za azijske študije na Univerzi v Ljubljani in Odsek za tehnologije znanja Instituta "Jožef Stefan"
Angleško-slovenski glosar izrazov s področja igralništva
Avtor:
Katja Stojanović
Področje:
igralništvo
Jeziki:
angleščina > slovenščina
Velikost:
500 do 1000
Opis:
Angleško-slovenski glosar izrazov s področja igralništva zajema osnovno terminologijo s področja igralništva. Vključuje splošne izraze in izraze, ki se uporabljajo pri sledečih igrah: Blackjack, igralni avtomati, poker, ruleta. Namenjen je vsem, ki se ukvarjajo z besedili s področja igralništva.
Latinsko-slovensko-angleška slovarska zbirka pojmov iz srednjeveških notarskih knjig
Avtor:
Darja Mihelič
Področje:
splošno
Jeziki:
latinščina > angleščina, slovenščina
Velikost:
500 do 1000
Opis:
Gre za trojezično slovarsko zbirko, v kateri so predstavljeni pojmi, ki se pojavljajo v piranskih srednjeveških notarskih knjigah. Zbirka je nastala na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ob pripravi znanstvenokritičnih izdaj notarskih sešitkov in njihovih fragmentov, ki jih hranijo v piranski izpostavi Pokrajinskega arhiva Koper. Tematsko segajo zapisi na različna področja srednjeveškega življenja, predvsem pa razkrivajo nekdanjo poslovno prakso od trgovskih družb, prek trgovanja na kredit in posojanja denarja do udinjanja pri delodajalcu, prodaje ali oddaje nepremičnin v zakup ipd. Izhodiščni jezik zbirke je latinščina, v kateri so zapisani izvirniki, sledijo slovenski in angleški prevodni ustrezniki.
Slovar lažnih prijateljev med angleščino in slovenščino
Avtor:
Andreja Skarlovnik Ziherl, Špela Omahen Regovc, Mojca Krečič in drugi avtorji
Področje:
splošno
Jeziki:
slovenščina > angleščina
Velikost:
2000 do 5000
Opis:
Lažni prijatelji so pari besed v dveh jezikih – v tem primeru slovenščini in angleščini – ki so etimološko sorodne, zvenijo tuje, se podobno zapišejo, pomensko pa se popolnoma ali delno razlikujejo. Poznamo pet kategorij lažnih prijateljev: semantične (z različnim pomenom), morfološke (ki imajo enak pomen, toda npr. različno predpono, koren ali pripono), pravopisne (ki se razlikujejo po načinu črkovanja), fonološke (ki se razlikujejo po izgovorjavi) in lažne prijatelje brez ustreznice (ki zvenijo kot tujke, zato smo zmotno prepričani, da so v angleščini enaki). V slovarju so obravnavane vse omenjene kategorije, z izjemo različne izgovarjave in tistih pravopisnih lažnih prijateljev, ki se predvidljivo razlikujejo v le eni črki. Slovenski iztočnici sledijo ustreznice v angleščini. Ob njih so navedeni kolokacijski in stavčni primeri, po potrebi pa je pomen dodatno razčlenjen.
Besedišče slovenskega jezika z oblikoslovnimi podatki
Avtor:
sodelavci ZRC SAZU
Področje:
splošno
Jeziki:
slovenščina
Velikost:
nad 100000
Opis:
Slovar vsebuje 178.457 gesel, ki predstavljajo prav toliko besed iz 6-milijonske slovarske kartoteke Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ki niso bile uvrščene v Slovar slovenskega knjižnega jezika. Ta izdaja je vsebinsko enaka knjižni izdaji iz leta 1998 (http://isjfr.zrc-sazu.si/sl/publikacije/besedisce-slovenskega-jezika-z-oblikoslovnimi-podatki-az#v) in je od leta 2001 dostopna tudi prek spleta (http://bos.zrc-sazu.si/besedisc.html).
Vezljivostni slovar slovenskih glagolov je specialni enojezični razlagalni slovar, ki prikazuje vezljivostne zmožnosti 2591 slovenskih glagolov. Ta izdaja je enaka knjižni in elektronski na plošči CD ROM iz leta 2008 (http://isjfr.zrc-sazu.si/sl/publikacije/vezljivostni-slovar-slovenskih-glagolov#v).
Trijezični glosar navtičnih terminov je nabor najbolj pogostih terminov, ki se uporabljajo pri plovbi, predvsem pri športnem jadranju. Obsega izbrane termine povezane z opremo jadrnice, jadralne manevre, vozle in izbrane vsebine športnega jadranja in pomorske ureditve prometa.
Grško-slovenski slovar Antona Doklerja je prvič izšel v knjižni obliki 1915. leta v Ljubljani. Slovar v knjižni izdaji je obsežen (ima 867 strani) in je po pomenu za naš kulturni prostor primerljiv s Pleteršnikovim Slovensko-nemškim slovarjem, enim osrednjih del starejšega slovenskega slovaropisja. Kot tak je bil vrsto let osrednji učni slovar slovenske klasične filologije.
Zapis je diplomatski, torej dobeseden, kar pomeni, da je vsaka črka zapisana v enaki obliki kot v knjigi. Izvirna tiskana izdaja je več različnih iztočnic združevala z zavitimi oklepaji, kar digitalna izdaja odpravlja; (abecedno-vsebinsko) podobne iztočnice, ki jih je v knjigi združeval zaviti oklepaj, so navedene takoj za nosilno iztočnico. Spletna izdaja prav tako vključuje errata, ki so bila dodana v knjigi, namenoma pa ne odpravlja nekaterih drugih zatipkov in skuša posnemati tiskani slovar.
Projekt elektronskega zapisa oz. digitalizacije slovarja je (na lastno pobudo) začel in med letoma 2007–2010 dokončal dr. Gorazd Korošec (nekdanji sodelavec Filozofskega inštituta ZRC SAZU). Omogočili in finančno podprli so ga: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Zavod RS za šolstvo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.
Delo na slovarju se je nadaljevalo leta 2012, ko sta se na ZRC obrnila Deželni šolski urad za Furlanijo Julijsko krajino in dr. Matej Hriberšek, profesor na Oddelku za klasično filologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Prvi zato, da bi učence slovenskih gimnazij opremili z že dolgo časa razprodanim slovarjem, drugi zato, da bi popravili spletno objavo na Termanii in pripravili boljšo verzijo. Med letoma 2012–2015 je nastajal Šolski grško-slovenski slovar, ki je namenjen srednješolskemu pouku v zamejstvu; uvod vsebuje tudi podroben historiat, opis popravkov in predgovore izvirne izdaje iz leta 1915.
Natanko sto let po izidu dotlej nikoli popravljenega slovarja sta nastajala še dva izdelka: več tisoč (sic!) popravkov obsegajoča korektura digitalne verzije slovarja iz leta 1915 (ta objava na Termanii) in zasnova novega grško-slovenskega slovarja, ki naj bi leta 2017 izšel tako v spletni kot knjižni obliki.
Dodatna prenova slovarja v letu 2015 je bila programerska in sistemsko vpliva na celoten portal Termania. Uporabnik lahko odslej tudi grščino išče z latiničnico, in sicer po mednarodno priznani transliteracijski tabeli za starogrščino, imenovani Beta Code.
Zahvaljujemo se dedičem Antona Doklerja (Anton Šef, Marija Blažej, Bogdana Mesojedec, Otilija Dokler, Maja Dokler), ki so v sklopu priprav za prenovljeni starogrško-slovenski slovar Založbi ZRC in ZRC SAZU odstopili avtorske pravice tudi za to spletno objavo zgodovinsko dragocenega slovarskega vira.
Slovensko-italijanski slovar elektronike, elektrotehnike in telekomunikacij
Avtor:
Carlo Mucci in Marjeta Humar
Področje:
elektronika, elektrotehnika, telekomunikacije
Jeziki:
slovenščina > italijanščina
Velikost:
10000 do 20000
Opis:
Slovensko-italijanski slovar elektronike, elektrotehnike in telekomunikacij (Dizionario sloveno-italiano elettronica, elettrotecnica e telecomunicazioni) je bil izdelan v letih 2005–2009 na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani (http://isjfr.zrc-sazu.si/sl/publikacije/slovensko-italijanski-in-italijansko-slovenski-slovar-elektronike-elektrotehnike-in-telekomunikacij#v). Pri izdelavi sta sodelovala Marjeta Humar, samostojna strokovna sodelavka specialistka v humanistiki na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, in zamejski Slovenec Carlo Mucci, profesor na Državnem poklicnem zavodu za industrijo in obrt Jožef Stefan v Trstu. Namenjen je tako Slovencem kot Italijanom pri ustnem sporazumevanju, branju in pisanju strokovnih besedil. Da bi bil široko uporaben, je deloma upoštevano tudi splošno izrazje in izrazje drugih strokovnih področij, npr. prava, javne uprave. Izdelan je bil na podlagi obsežne literature in virov. Pogostost rabe posameznega strokovnega izraza sta soavtorja ugotavljala zlasti s pomočjo različnih spletnih iskalnikov.
Priročnik je plod 10-letnih izkušenj avtorice kot prevajalke v zavarovalništvu in pokriva premoženjska in življenjska zavarovanja, pozavarovanje, zavarovalno tehniko, zavarovalno pravo, zavarovalne finance, obvladovanje tveganj in z zavarovanjem povezane pojme nekaterih drugih področij.
Slovar prinaša izbor približno 5.300 angleških in slovenskih terminov, ki se uporabljajo v strokovnem jeziku na področju teorije in prakse bibliotekarstva in informacijske znanosti, pa tudi na nekaterih z bibliotekarstvom povezanih področjih, npr. v knjigarstvu, tiskarstvu, restavratorstvu, dokumentalistiki, informatiki in računalništvu. Slovar je nastal kot rezultat sodelovanja v mednarodnem projektu "Multilingual Dictionary of Library Terminology", ki sta ga podprla Open Society Institute - Regional Library Program, Budapest, in Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani.
Črka A slovarja slovenskih krajšav, ki je na voljo na portalu Termania, je bila pripravljena ob pomoči algoritma za samodejno prepoznavanje krajšav v elektronskih besedilih, in sicer s filtracijo 60-milijonskega korpusa besedil iz dnevnika Delo ter postopnim ročnim vnašanjem slovenskih krajšav, ki se uporabljajo v slovenskem prostoru. Slovenske krajšave so opremljene z razvezavami, področnimi kvalifikatorji in ponekod tudi z dodatno razlago. Črka A sestoji iz okrog 200 gesel in več kot 250 pomenov.
Slovar vsebuje najbolj uporabljano družbeno-politično, literarno in splošno leksiko sodobnega hrvaškega in slovenskega jezika. Znanstveno-tehnična terminologija je navedena samo takšna, ki se uporablja v vsakdanjem nestrokovnem življenju. Vsi naglasi so prevzeti iz Hrvatskog jezičnog portala in iz SSKJ2. Vsako geslo vsebuje slovnični kvalifikator in oznako drugega pomena besede.
TERMIS: Terminološka podatkovna zbirka odnosov z javnostmi
Avtor:
Nataša Logar, Dejan Verčič (glavna urednika)
Področje:
odnosi z javnostmi
Jeziki:
angleščina > slovenščina
Velikost:
2000 do 5000
Opis:
Terminološka zbirka podatkov odnosov z javnostmi TERMIS je nastala v raziskovalnem projektu Terminološke baze podatkov kot osnova strokovnih znanj: model za sistematizacijo terminologij. Projekt je pod vodstvom Nataše Logar potekal v letih 2011–2013 in so ga sofinancirali Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Pristop, d. o. o., Gospodarska zbornica Slovenije, Slovensko društvo za odnose z javnostmi ter sponzorji. Projekt so izvajali sodelavci s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani (vodilna organizacija), iz Pristopa skupine, s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, iz Amebis, d. o. o., Kamnik, s Trojine, zavoda za uporabno slovenistiko, in z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Špansko-slovenski splošni slovar v elektronski obliki prinaša najpogosteje rabljeno besedišče sodobnega španskega jezika s številnimi gesli, besednimi zvezami in primeri rabe. Slovar upošteva tako evropsko španščino kot tudi številne hispanoameriške inačice. Gre za rastoči slovar, ki se bo sproti dopolnjeval.
Področni strokovnjaki Ministrstva za obrambo in Slovenske vojske
Področje:
obramba, vojska
Jeziki:
angleščina > slovenščina
Velikost:
2000 do 5000
Opis:
Vojaški terminološki slovar MOterm je rezultat terminološkega sodelovanja med vojaškimi strokovnjaki in jezikoslovci Ministrstva za obrambo in Slovenske vojske, ki nastaja od leta 2019 dalje v okviru projekta MOterm s ciljem posodabljanja in standardizacije terminologije obrambnega resorja. Slovar temelji na Angleško-slovenskem vojaškem terminološkem slovarju iz leta 2006 (avtorji: Darija Brinc, Tamara Derman Zadravec, Branimir Furlan in Tadeja Hafner, izdajatelj: Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje / Ministrstvo za obrambo), ki je obsegal izrazje Natovega glosarja izrazov in definicij (angl. Glossary of Terms and Definitions, AAP-06) ter drugih do takrat dostopnih virov. Slovar se dopolnjuje z novim izrazjem doktrin, standardov, delovnih postopkov in vojaškostrokovne literature, zato bo koristen pripomoček vsem, ki jih zanimajo vojaško-obrambne teme, še posebej pa tistim, ki delujejo v domačem in mednarodnem vojaškem okolju.
Mali klekljarski slovar iz žirovskih del Tončke Stanonik
Avtor:
Ljudmila Bokal
Področje:
klekljarstvo, rokodelstvo
Jeziki:
slovenščina
Velikost:
do 500
Opis:
Mali klekljarski slovar iz žirovskih del Tončke Stanonik je enojezični avtorski strokovni slovar, ki zajema klekljarske izraze, ki jih je v svojih leposlovnih delih uporabila Tončka Stanonik. Citati iz njih so navedeni za slovarsko razlago ob posameznih iztočnicah. Knjižni slovar je izšel leta 2013 pri Založbi ZRC, ZRC SAZU in je bil ponatisnjen. Je prvi slovenski klekljarski slovar in prvi slovar na rokodelskem področju. V slovarskem delu je ta izdaja enaka knjižnima.
To je prvi slovar za jezikovni par nizozemščina-slovenščina in obravnava osnovno besedišče nizozemskega jezika. Je splošni slovar z didaktično komponento, namenjen vsem, ki se želijo učiti nizozemskega jezika oz. razumeti nizozemsko pisano ali govorjeno besedilo. Slovar ni zaključeno delo, temveč se stalno posodablja z novimi geselskimi članki, besednimi zvezami, pomeni in zgledi rabe.
Statistični terminološki slovar je angleško-slovenski slovar strokovnega izrazja s področja statistike. Objavljeni elektronski slovar temelji na knjižni obliki slovarja z enakim naslovom (ki sta ga izdala Statistično društvo Slovenije in SAZU) in je njegova nadgradnja, ki jo Komisija za statistično terminologijo Statističnega društva tekoče dopolnjuje z novimi izrazi.
Dr. Andrej Kohont, Mag. Blanka Tacer, Mag. Danica Hrovatič, Klara Urbanc, Dr. Tadej Vidmar, Željka Toličič Drobež, Dr. Sabina Jelenc Krašovec, Dr. Sonja Pečjak, Dr. Mojca Jurišević, Saša Niklanovič, Saša Dedić, Staša Bučar Markič
Dr. Andrej Kohont, Mag. Blanka Tacer, Mag. Danica Hrovatič, Klara Urbanc, Dr. Tadej Vidmar, Željka Toličič Drobež, Dr. Sabina Jelenc Krašovec, Dr. Sonja Pečjak, Dr. Mojca Jurišević, Saša Niklanovič, Saša Dedić, Staša Bučar Markič
Slovar telesne kulture je nastal iz potreb slovenskih telesno kulturnih strokovnjakov, zaradi izjemnega vdora tujih izrazov, za katere imamo Slovenci že več kot stoletje uveljavljene izraze. Slovenske izraze imamo tako za dejavnosti s področja telesne kulture, kot tudi posamezne položaje in gibanja, ki nastajajo pri teh dejavnostih. Kjer je mogoče je dodano tudi slikovno gradivo, ponekod celo video gradivo.
Polona Mertelj, Barbara Müller, Lorena Dobrila in Greta Rihtar
Polona Mertelj, Barbara Müller, Lorena Dobrila in Greta Rihtar
Področje:
biologija, živalstvo, zoologija
Jeziki:
latinščina > angleščina, slovenščina
Velikost:
2000 do 5000
Opis:
Slovar je sad večletnega zbiranja imen živali, s katerimi so se pri svojem delu srečevali prevajalci poljudnih in izobraževalnih oddaj. Temelji na znanstvenih in slovenskih imenih, objavljenih v Ilustrirani enciklopediji živali (Mladinska knjiga, 1968), Veliki ilustrirani enciklopediji živali (Mladinska knjiga, 2003), na seznamu trgovskih ter znanstvenih imen rib in lupinarjev Evropske komisije in seznamu slovenskih imen kačjih pastirjev na spletni strani Odonatološkega društva. Dopolnjen je z angleškimi ustreznicami in ponekod posodobljenimi znanstvenimi imeni. Z izjemo ogroženih vrst ne vsebuje imen sesalcev, saj so ta objavljena v enciklopediji Sesalci (Mladinska knjiga, 1996), imen ptic zahodne Palearktike, ki jih je objavil DOPPS, ter imen žuželk in nižjih živali iz omenjenih enciklopedij. Namenjen je predvsem prevajalcem kot pomoč pri delu, a tudi širši javnosti.
Slovensko-angleški glosar jezikoslovnega izrazja obsega temeljno in najbolj rabljeno slovensko jezikoslovno izrazje in njegove angleške ustreznice. Izhodišče so torej slovenski jezikoslovno izrazi, ki jih najdemo v vseh temeljnih slovenskih jezikoslovnih delih. Vključene so tudi najbolj tipične strokovne besedne zveze. Slovenski iztočnici in njenim pogostim strokovnim zvezam sledi angleška jezikoslovna ustreznica in tudi angleške besednozvezne ustreznice.
Slovar vsebuje najbolj uporabljano družbeno-politično, literarno in splošno leksiko sodobnega hrvaškega in slovenskega jezika. Znanstveno-tehnična terminologija je navedena samo takšna, ki se uporablja v vsakdanjem nestrokovnem življenju. Vsi naglasi so prevzeti iz Hrvatskog jezičnog portala in iz SSKJ2. Vsako geslo vsebuje slovnični kvalifikator in oznako drugega pomena besede.
Črka A slovarja tujih krajšav, ki je na voljo na portalu Termania, je bila pripravljena ob pomoči algoritma za samodejno prepoznavanje krajšav v elektronskih besedilih, in sicer s filtracijo 60-milijonskega korpusa besedil iz dnevnika Delo ter postopnim ročnim vnašanjem tujih krajšav, ki se uporabljajo v slovenskem prostoru. Črka A sestoji iz okrog 300 gesel in več kot 350 pomenov. Tuje krajšave so opremljene z jezikovnimi kvalifikatorji, tujimi razvezavami, področnimi kvalifikatorji, uradnimi ter opisnimi prevodi, ponekod je dodana tudi razlaga.
Slovensko-nemški sodelovalni slovar je razvojno nadaljevanje nemško-slovenskega slovarskega projekta, ki je bil na prelomu tisočletja zasnovan pri Cankarjevi založbi in tam zaključen leta 2006 s knjižno izdajo Nemški splošni slovar: nemško-slovenski, slovensko-nemški.
Barbara Pihler Ciglič, Branka Kalenić Ramšak, Marjeta Drobnič
Barbara Pihler Ciglič, Branka Kalenić Ramšak, Marjeta Drobnič
Področje:
splošno
Jeziki:
slovenščina > španščina
Velikost:
20000 do 50000
Opis:
Slovensko-španski splošni slovar v elektronski obliki prinaša najpogosteje rabljeno besedišče sodobnega španskega jezika s številnimi gesli, besednimi zvezami in primeri rabe. Slovar upošteva tako evropsko španščino kot tudi številne hispanoameriške inačice. Gre za rastoči slovar, ki se bo sproti dopolnjeval.
Slovensko esperantski slovar Mice Petrič je izšel v knjižni obliki leta 1963 v Ljubljani. Avtorica ga je začela sestavljati leta 1954, po izidu pa ga je dopolnjevala do smrti leta 1985. Tipkopis slovarja na 1943 straneh so dediči izročili Zvezi društev za mednarodni jezik esperanto Slovenije, katere pravni naslednik je Združenje za esperanto Slovenije. Pobudo za digitalizacijo slovarja je decembra 2016 dal Janez Jug. Esperantsko društvo Ljubljana se je marca 2017 odločilo, da bo krilo stroške digitalizacije in objave na portalu Termania.
Ta spletni rastoči Slovensko esperantski slovar je preoblikovan, popravljen in dopolnjen tipkopis slovarja, ki je bil pripravljen za objavo v tiskani obliki, kjer je treba varčevati s prostorom. Pri elektronski izdaji te omejitve ni, zato so okrajšave kvalifikatorjev in besednovrstnih oznak zamenjane s celotnimi izrazi. Napake v strukturi geselskih člankov in spremljajoče vsebinske napake je popravil Janez Jug. Iz geselskih člankov je izločil stalne besedne zveze, ki so postale samostojna gesla, in odpravil vse podvojitve besednih zvez in zgledov. Tako pripravljena slovarska podatkovna zbirka je bila dopolnjena s 4946 manjkajočimi gesli iz obrnjenega Esperantsko-slovenskega slovarja (Avsec, Jug, Zlatnat Moe, 1999) ter 139 zemljepisnimi imeni neodvisnih držav in odvisnih ozemelj z ustreznimi pridevniki (Kladnik, Perko, 2015).
Po objavi se slovar sproti popravlja in dopolnjuje.
Švedsko-slovenski slovar/ Svensk-slovensk ordbok Lene Holmqvist je leta 2004 izšel pri Založbi ZRC (ISBN 961-6500-24-4), v soizdajateljstvu Slovenske akademije znanosti in umetnosti iz Ljubljane ter Kraljeve akademije književnosti, zgodovine in kulturne dediščine iz Stockholma, s podporo Slovensko-švedskega društva in več podjetij (Weltech international, d. o. o.; ABB, d. o. o.; Scania Slovenia, d. o. o.; Ikea, d. o. o.; Eurostyle, d. o. o.; Ericsson, d. o. o.; Kompas, d. d.). Slovar je bil kmalu razprodan, ponatisa ni bilo.
Spletna izdaja slovarske baze na portalu Termania, ki jo je uredil Aleš Pogačnik, je enaka knjižni izdaji. Vsebinski popravki so malenkostni: vključujejo le par zatipkov. Ker ni omejena s prostorom, v opisnem delu gesel odpravlja krajšavi - (za osnovo iztočnice) in ~ (za iztočnico), kazalke pa so opremljene s povezavami. Avtorica slovarja (in spodaj objavljenega uvodnega dela), ki je velikodušno dala dovoljenje za to spletno izdajo, pri omenjenih popravkih ni sodelovala.
Angleško-slovenski glosar filmske terminologije je specializirani glosar s področja filmske umetnosti. Namenjen je strokovnjakom s tega področja, kot tudi novinarjem, študentom in cinefilom.
Glosar hrvaško-slovenskih glasbenih terminov je nastal leta 2011 v okviru diplomske naloge njegove avtorice z naslovom „Hrvatsko-slovenski glosar glazbenih termina“. Obsega hrvaško in slovensko terminologijo s katero se učenci srečujejo pri pouku harmonije in kontrapunkta.
Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Slovar zvonjenja in pritrkavanja je razlagalni terminološki slovar z angleškimi ustrezniki. Vključuje pojme iz akustičnih, glasbenoteoretskih, umetnostnozgodovinskih in tehničnih značilnosti zvonov in zvonjenja. Je prvi slovar na temo zvonjenja v južnoslovanskem prostoru. Knjižni slovar je izšel 2017. leta pri Založbi ZRC, ZRC SAZU in je dostopen v tiskani in elektronski obliki.
Slovenska pomorska terminologija zajema predvsem strokovno izrazoslovje s področja pomorstva s poudarkom na poznavanju, vodenju, rokovanju in upravljanju plovil na morju. Vsi slovenski izrazi imajo tudi angleški prevod.
Slovar je nastal kot diplomska naloga ob zaključku visokošolskega strokovnega programa Pomorstvo - navtika na Fakulteti za pomorstvo in promet v Portorožu pod mentorstvom dr. Dušana Fabeta. Slovar je bil leta 2017 natisnjen v knjižni obliki pri založbi Osminka&Co.
Namen glosarja je predstaviti termine s področja okoljevarstva iz pravnih besedil v slovenskem in nemškem jeziku. Glosar je nastal na osnovi mednarodnih protokolov in konvencij, in sicer Dunajske konvencije o varstvu ozonskega plašča, Montrealskega protokola o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč, Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja in Kjotskega protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja.
Austrian Centre for Digital Humanities and Cultural Heritage, Austrian Academy of Sciences
The Iron-Age-Danube thesaurus is based on controlled vocabulary of Iron-Age-Danube database created in the frame of the Interreg Iron-Age-Danube project (www.iron-age-danube.eu). The purpose of the database is to gain an overview of archaeology of Iron Age sites, their touristic potential, and cultural protection status. The database is limited to the sites located in the Danube region including Austria, Hungary, Croatia, and Slovenia.
To avoid misconceptions and ambiguities resulting from the use of different translations for the same concept throughout the literature, the Iron-Age-Danube thesaurus offers a unified terminology and translations of its concepts to German, Hungarian, Croatian, and Slovenian language. In addition, a special attention was given to the possibility of linked data and reuse of existing standards, therefore many concepts in Iron-Age-Danube thesaurus are linked to existing vocabularies of Forum on Information Standards in Heritage (FISH) and Ontology Lookup Service (OLS).
Inženirsko seizmološki terminološki slovar obsega seizmološke, tektonske in seizmotektonske termine, ki so pomembni za seizmologijo, inženirsko seizmologijo in potresno inženirstvo ter druge sorodne vede. Vsebuje 413 geselskih člankov. Avtor ga je pripravljal več kot 20 let in v tem času (1989-2011) nekatere terminske sklope občasno objavljal v strokovni reviji za vprašanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami Ujma, v rubriki Strokovna beseda.
Gemološki terminološki slovar je nastal na pobudo Slovenskega gemološkega društva, ki je bilo ustanovljeno leta 2000. V njegovem okviru je bila oblikovana sekcija za terminologijo, ki si je postavila kot eno glavnih nalog poenotenje izrazov, ki se najpogosteje uporabljajo v gemologiji, ter iskanje slovenskih poimenovanj za tujke, katerih uporaba se s tujo strokovno literaturo in globalizacijo hitro širi med slovenskimi gemologi. Cilj smo videli v pripravi gemološkega terminološkega slovarja. Za sodelovanje smo prosili Sekcijo za terminološke slovarje Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Slovensko gemološko društvo je ustanovilo komisijo za izdelavo slovarja, sestavljeno iz strokovnjakov različnih področij (gemologija, mineralogija, kemija) in gemološke prakse: Meta Dobnikar, Edo Ferme, Simona Jarc, Miha Jeršek, Drago Mlakar, Borut Razinger in Marko Šturm. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU pa je vanjo imenoval leksikologinjo Marjeto Humar. Komisija je v petih letih pripravila preko 2000 slovarskih člankov z različnih področij gemologije. Pri izdelavi slovarja smo upoštevali zlasti sodobno domačo in tujo literaturo, ki jo navajamo na koncu knjige.
Nedvomno bo izid slovarja pomemben mejnik za razvoj gemološke terminologije in gemologije na Slovenskem, saj bo vsem, ki jih to področje zanima, posredoval razmeroma preproste razlage gemoloških izrazov.
Želimo, da bi naša izhodišča predstavljala smernice za razvoj gemološke terminologije v Sloveniji, in upamo, da se bo slovar s pomočjo slovenskih gemoloških strokovnjakov v prihodnje še nadgrajeval.
Slovar je nadaljevanje in dopolnitev prvega slovarja (Angleško-slovenski slovar bibliotekarske terminologije, 2002) ter prinaša dodatni izbor približno 340 angleških in slovenskih terminov, ki se uporabljajo v strokovnem jeziku na področju teorije in prakse bibliotekarstva in informacijske znanosti, pa tudi na nekaterih z bibliotekarstvom povezanih področjih, npr. v knjigarstvu, tiskarstvu, restavratorstvu, dokumentalistiki, informatiki in računalništvu. Nastal je kot rezultat delovanja Bibliotekarske terminološke komisije in se občasno dopolnjuje.
